Topla, sonča in prijetna je bila ta junijska nedelja, ko je za župnijsko žegnanje prišel med nas misijonar z Madagaskarja, Janez Krmelj.
Cerkev je bila napolnjena do zadnjih protikoronskih omejitev. Verniki v zaščitnih maskah, pa vendar si pod temi maskami začutil tople osebnosti, ki so z veliko mero pozornosti in zanimanja stopili v neznani svet misijonov na Madagaskarju, katerega nam je misijonar izčrpno in slikovito orisal. Evangelizacija na Madagaskarju je boj za človeka in njegovo svobodo od vseh strahov in bojazni v katerih jih držijo domači vrači in težek politični položaj. Evangelizacija torej ni samo oznanjevanje nekega nauka, je služenje človeku v velikih stiskah in potrebah, pa naj pri tem gre za urgentne nočne prevoze nosečnic v porodnišnico, ali iskanje zaposlitve in s tem zaslužka za preobremenjene ženske, za izobraževanje otrok in mladine in tako vzpon na višjo in vplivnejšo raven tudi človeku iz revnega in zaostalega okolja.
Misijonar Janez je govoril slikovito, živahno, nazorno, tako da je na koncu doživel prisrčen aplavz. Skrinjico, ki smo jo za darovanje postavili pred oltar, so čuteči verniki Škofij napolnili z velikodušnimi darovi, saj so čutili veličino in človečnost misijonarjevega prizadevanja med tamkašnjim prebivalstvom. Dobesedno so začeli uresničevati stavek iz prošnje po obhajilu: “Naj se ob njegovem Srcu naša ljubezen tako razvname, da bomo v vsakem človeku spoznali in ljubili Jezusa.”
Praznovanje smo zaključili v župnišču ob prijetnem prijateljskem druženju in seveda temu primerni kulinarični ravni, ki se za tak dogodek spodobi!
Po nadvse lepem in bogatem dnevu so prijatelji vzeli misijonarja Janeza v čoln in ga odpeljali nazaj na Madagaskar.
