Kot vse skavtske supine po Sloveniji, so tudi naši volčiči na letnem taboru. Našli smo jih pri kosilu v domu duhovnosti v Klancu pri Kozini.
Popoldan je. Pripeka je neznosna. Dom duhovnosti v Klancu pri Kozini se zdi da mirno dremlje v tej vročini. A ni bilo tako.
V domu je prav živahen živ-žav, saj tam bivajo naši volčiči.
Izleti in pohodi, to je čar skavtskih podvigov, kakor ga kaže tale gasilski posnetek s poti na Slavnik.
Po vsakem podvigu se je lepo spet vrniti nazaj, v domačo hišo, kjer veš, da te vedno čaka nekaj dobrega in prijetnega.
Ko so se lačni in utrujeni vrnili v “bazo” jih je čakalo zasluženo kosilo.
Krožniki so sicer še prazni, a očarljivi vonj po pomfriju in čevapčičih napoveduje izvrstno kosilo.
Medtem ko so mladi zaposleni s svojimi krožniki, se pa vodstvo resno pogovarja z duhovnim asistentom, gospodom župnikom, kakšna bo duhovna ponudba.
Lepo je (a povsod ni to običajna praksa!), da se gospod župnik zanima za svoje skavte.
Škofjotski volčiči imajo ta privilegij, zato so župnikovega obiska vedno veseli, še posebej, ker jih vedno obišče s kakšnimi dobrotami!