Po dolgi in zanimivi devetdnevnici, ko smo dan na dan prosili za naše birmanci, njhove starše in botre, ko je končno nastopil trenutek, ko so v slovesnih rdečih tunikah skupaj s svojimi starši in botri stopili v slavnostno okrašeno cerkev.
Tak venec rdečih vrtnic pred zbranim občestvom. Veselje in ponos g. župnika!
Osem fantov, neketeri že z mutiranimi glasovi, je z velikim pričakovanjem sledilo obredu.
Cerkev polna ljudi, vsaj toliko jih je bilo še zunaj! Birma je zakon!
Birmovalec, generalni vikar koprske škofije, g. Slavko Rebec jih je znal navdušiti za kržansko življenje.
Pri tem se je kar poigraval z zanimivimi pripomočki, kozarci vode, cunjo, škatlo, križem …
Predvsem pa je bil očarljiv njegov nasmeh in trdno zaupanje v mlade.
V znamenju velikega pričakovanja! Pridi, Duh!
In potem so pristopali pred birmovalca, puls srca je bil že kritičen, a njegov nasmeh in obred je mlade osrečil.
Na koncu pa zahvale, potem ko je birmovalec izrekel bleščeče pohvale sodobnim oblikam kateheze
in zavzetemu delovanju salezijancev na Škofijah.
To zahtevno vlogo je izvirno izpeljala katehistinja, g. Gaja, s svojim značilnim nastopom.
Kaj že je tu tako zasanjano naštevala?
G. birmovalec se je njenih besed zahvale in pa seveda darila liskreno razveselil.
Trenutka, ko sta g. župniku izročila zajetno in “konkretno” darilo, pa se ni dalo ujeti v objektiv.
Za lepoto birmanske slovesnosti so se trudili pevci in pevke na koru pod izkušeno roko dirigentke Veronike
in za orgelskim manualom zborovodke Katarine. Iskrena hvala za edinstveno doživetje, zlasti za izvedbo Slave!
Pa še lepa skupna fotografija! Lepi so, zares!
Pa še nekaj lepih slikc o domišljeni dekoraciji cerkve.
Flamiongosi pred oltarjem gorijo kot plameni nad glavami apostolov na binkoštni dan.
Tu, na oltarju, kamor prinašamo mi svoje darove in Gospod svoje Telo in Kri,
mora biti šopek še posebej lep!
Danes prijatelji, za vedno prijatelji!