Po dolgem koronskem postu, je ženska vokalna skupina pod vodstvom dirigentke Katarine spet začela s pevskimi vajami. Takoj ko slišimo besedo pevske vaje radi zamahnemo z roko: “Oh, kako dolgočasno!” Da ni vedno tako, smo videli sinoči, ko se je naša zgovorna in dovtipov polna ženska druščina zbrala na pevskih vajah Pod pergolo. Gospod župnik je po vsej verjetnosti pozabil odpreti običajno dvorano za pevske vaje in punce so morale poiskati drugo lokacijo.
Izbira je bila zelo posrečena! Zahajajoče sonce je zlatilo nasmejane obraze in v očeh prižigalo skrivnostni ogen, ki je dajal vajam poseben čar. Čeprav je bil “notni material” kar zajeten, so se lotile dela s takim žarom, da je zaloga “pesmi” kopnela kot pomladni sneg, ko vanj zapihajo podmladni vetrovi. Suha usta in utrujena grla so obvladovala s hladilno tekočino. Med vsako pesmijo je bilo ravno toliko časa, da so si pripovedovale življenjske zgodbe in se ob tem od srca nasmejale. Zlasti zanimive so bile “farovške” anekdote!
Ja, ja … tako je to! Pevske vaje niso nikoli dolgočasne! Pri tem namreč ne gre samo za strokovno piljenje glasu in petih melodij, petje je bilo vedno izraz notranjega veselja in prekipevajoče sreče, ki je nisi mogel zajeti v suhoparne besede, pa si jo izrazil s besedilom, ki se je rodilo v možganih in z melodijo, ki je privrela iz srca. Zato je osnova vsakih uspešnih pevskih vaj dobro razpoloženje, sreča ob druženju in razigranost v prijateljskem klepetu.
Če se vam zdi, da bi to znalo biti zanimivo tudi za vas, se kar obrnite na zborovodkinjo Katarino. Zagotovo bo našla prazen prostor in notno mapo tudi za vas!
In še to: Lepo vas bo poslušati, ko se boste oglasile na domačem koru!
