Župnijska cerkev Srca Jezusovega

Cerkev Svetega Mateja iz leta 1674 je postajala premajhna in začela razpadati, zato so začeli zbirati sredstva
za gradnjo nove, večje cerkve. Nekateri so hoteli graditi novo cerkev v bližini pokopališča,
ki so ga za vse štiri Škofije uredili leta 1910.

Ljudje, ki so imeli na Spodnji Škofiji trgovine in gostilne so se odločili, da bodo gradili cerkev v bližini stare cerkvice.
Z deli so začeli leta 1931. Načrte je naredil inženir Ramiro Meng, dela je vodil ing. Barbieri.
Občina Milje je dala teren; pesek, apno in nekaj lesa, ljudje pa so kopali in vozili kamenje ter pomagali pri delu.
Blagoslovitev temeljnega kamna je bila 31. 1. 1932. Nova cerkev je bila blagoslovljena 23. 9. 1934.

Vsa cerkev je v romanskem slogu.
Glavni oltar je bil sezidan iz kraškega marmorja.

Za tabernakelj je daroval sanatorij iz Ankarana.

V steni za glavnim oltarjem je bil v vdolbini visok kip Srca Jezusovega.
Na levi strani je bil Marijin oltar, na desni pa slika svetega Mateja.
V cerkvi je bila tudi lesena prižnica in lesena obhajilna miza.

Cerkvi je bila kasneje prizidana zakristija. Zvonik so naredili šele leta 1987.
Blagoslovil ga je škof dr. Janez Jenko (18. 10. 1987).

Ves čas se je notranjost cerkve spreminjala. Še posebej po spremembi glavnega zavetnika cerkve in župnije.
Župnik Anton Hribernik je leta 1972 zapisal v prošnji za spremenitev glavnega zavetnika župnijske cerkve in župnije,
da je podoba svetega Mateja – glavnega zavetnika cerkve, ki je na desni strani glavnega oltarja, zelo nevidna.
V ospredju je kip Srca Jezusovega, zato bi bilo primerneje, da je cerkev in župnija posvečena Srcu Jezusovemu.

Leta 1992 je bil povsem prenovljen prezbiterij.
Kip Srca Jezusovega so prestavili pred obok prezbiterija in na njegovo mesto dali sliko svetega Mateja.

Podoba svetega Mateja izhaja iz stare, male cerkvice. Ob svetem Mateju stoji na desni strani sveti Anton Padovanski,
na levi pa postaven škof v slovesni škofovski opravi. Nima pa ob sebi nič takega (atributi), po čemer bi ga prepoznali.
Nase pa opozori z medaljonom na roki. Tu nas sled pripelje do relikvij svetega Blaža (Vlaha),
ki jih častijo v Dubrovniku.Tam imajo namreč v cerkveni zakladnici dragoceno relikvijo roke sv. Blaža.
ki jo krasi velik, iz dragih kamnov izdelan medaljon.
Ta relikvija je lahko navdihnila našega slikarja, da je sv. Blaža upodobil s tem razpoznavnim znamenjem.

5 oktobra 1992 je škof msgr. Metod Pirih posvetil prenovljeno notranjost, nov oltar, ambon in krstilnik.

Cerkev je s to prenovo dobila novo in prikupno notranjost.