Od kod ime Škofije?

Zemljevid škofije Koper leta 1700
Naldini: Cerkveni krajepis

 

 

Slovensko ime Škofije za področje, kjer je nastala nova župnija s tem imenom, zasledimo v cerkvenih dokumentih že zelo zgodaj - na primer Letopis tržaško-koprske škofije (Prospectus beneficiorum ecclesiasticorum et status personalis cleri) za leto 1900 navaja, da ima župnija Lazaret (Risanum) podružnico Škofije. Italijansko ime je sestavljeno: Albaro Vescovà.

Ime Škofije prihaja iz besede škof (il vescovo) oziroma škofija (il vescovado). Z obnovitvijo samostojnega škofijskega sedeža v Kopru (po Naldiniju 1187) je koprska občina podarila škofiji med drugim velik del hriba, na katerem se danes razprostirajo Škofije – to je bilo področje 2.000 vinogradov in se je imenovalo Mondelvescu (Škofov hrib). Zemljo so obdelovali s pomočjo kmetov najemnikov – kolonov. Škofa Naldini in Borromeo sta ob koncu 17. in v začetku 18. stoletja dala zanje zgraditi stavbo. Za kmečki dvor se je uveljavilo ljudsko ime Cortivo del Vescovo (»Škoflja kortina«).

Iz cerkvenih in notarskih zapisov je razvidno, da se za to področje pojavljajo tudi naslednja imena: Albaro, Alber, Villa degli Alberi - vas dreves. Najstarejši dokument, kjer je omenjeno ime Albaro, je prodajna pogodba za vinograd iz leta 1203.

Ime Albaro (»črni topol«) je zgodovinsko omejeno na Spodnjo (Dolenjo) Škofijo ali Prvo Škofijo. Zato so dodali še vescova (skrajšano od vescovado = škofija), ker se je v 18. stoletju vse bolj uveljavljala raba slovenskega imena Škofija (Scofia). S tem so povezali tudi zaselke, ki so se razprostirali po hribu proti Tinjanu in so se vedno imenovali Vescovà – Škofije zaradi posesti škofovske menze.

Ime kraja – SCOFFIA – se je prvič pojavilo leta 1620 na beneškem zemljevidu. Koprski škof Paolo Naldini pa v svojem delu »Corografia ecclesiastica (1700) že opisuje tri Škofije: »di sotto, di mezzo, di sopra (dolenja ali spodnja, srednja, gorenja ali zgornja)«. Proti koncu 19. stoletja so začeli uradno poimenovati Spodnje in Zgornje Škofije. Župnija pa je dobila ime Škofije, saj povezuje vse zaselke, tako rekoč vse tri oziroma štiri Škofije.